1. |
Le besedi sva
05:00
|
|
||
|
Zver, ki skriva se v podrasti,
spaja najine oči.
Le pogleda sva.
Vse, kar medse sva objela,
v stik dveh tujih si teles.
Le telesi sva.
V prvih žarkih dneva se vračam tja, kjer si.
Ožgana po robovih in s pepelom med lasmi.
Znova iščem te v besedah,
spranih frazah, tisočkrat.
Le besedi dva.
Nočeva se več vrniti,
naj kar gre, kar je bilo.
Le spomina sva.
V prvih žarkih dneva se vračam tja, kjer si.
Ožgana po robovih in s pepelom med lasmi.
|
||||
2. |
Neizrečeno
04:18
|
|
||
|
Pustila bom neizrečeno,
ker vem, ne bi me razumel.
Poskusila bom, ni mi vseeno.
Ostalo bo neizrečeno,
Prevečkrat beseda zaboli,
kot da lahko je vseeno.
Zapiram vrata, ne odpri jih za menoj.
V meni je neizrečeno.
Kot vesolje tišino naj živim.
Kar bo tam, ne bo izgubljeno.
Z mano je vsak dan neizrečeno
in misli, ki jih ne delim,
umirajo, z mano so eno.
Zapiram vrata, ne odpri jih za menoj.
Nov svet napak že spet odkrivam pred seboj.
|
||||
3. |
Oktober
03:39
|
|
||
|
Stran od svojega telesa
bom pustila kos preteklosti.
Kar se je odluščilo od naju,
vem, da v soncu vedno izhlapi.
Sama skrivam te pred sabo
in si raje ne priznam.
V suho listje bi te zakopala
a dlje od svojega srca ne znam.
Tam so za hip se srečale najine dlani.
Tam so za hip se srečale najine dlani.
Krhek svet sem si zgradila,
brez obljub a poln pričakovanj.
Kdo si ti, da bi ti dovolila
z besedami na tanek rob spoznanj?
Nekje tam zgoraj nad sivino
ena nit iz najinih utvar.
Užijva, kar imava, dokler traja.
Prišel bo dan, minil bo najin žar.
Tam so za hip se srečale najine dlani.
Tam so za hip se srečale najine dlani.
|
||||
4. |
Daleč grem
03:41
|
|
||
|
Zgodaj je, moje je jutro še brez ljudi.
Zaprem oči.
Glej, vezi so preperele, to se zgodi,
če čas dovoli.
Saj vem, ne da se oprostiti, če se mi le zdi.
Ena sled vžgana pod kožo bo za spomin
dokler živim.
Dan za dnem jaz minevam kot čas,
ki se zdi, da je moj.
Daleč grem,
če obstanem, je moj problem.
Slišiš, ko dan gre v večer?
Vsaka sled vžgana pod kožo je za spomin
dokler živim.
In vsak bo dan nova priložnost, da spremenim,
da doživim.
Zdaj, ko sem našla si strugo čez svoj spomin,
lahko ji sledim
in spet lahko kričim do obzorja čes vse stvari
na vse strani.
Dan za dnem jaz minevam kot čas,
ki se zdi, da je moj.
Daleč grem,
če obstanem, je moj problem.
Slišiš, ko dan gre v večer?
|
||||
5. |
Tiha
04:33
|
|
||
|
Kakšno zgodbo boš prebral mi v očeh?
Me boš našel, kjer zamira najin smeh?
Naučiva se dotikati tišine,
ni prepozno, ne zatiraj bolečine.
Kakor veter pod peruti,
dih, ki ga nihče ne sluti.
Tiho - kot se le začuti.
Skozi pesem se razlijeva na tla.
Boš počakal? Glej, kje vse sva že bila!
Nočem, da karkoli vedel bi o meni.
Je preblizu? So vse izgubljeni zveni?
Kakor veter pod peruti,
dih, ki ga nihče ne sluti.
Tiho - kot se le začuti.
Skozi pesem se razlijeva na tla.
Boš počakal? Glej, kje vse sva že bila!
Kar se nama je ujelo v zrak, v valove,
naj odzvanja, naj rojeva pesmi nove.
Kakor veter pod peruti,
dih, ki ga nihče ne sluti.
Tiho - kot se le začuti.
|
||||
6. |
Mir
03:18
|
|
||
|
Včasih tudi izgubim tla pod nogami,
padla bi a odletim, pojem sebi sami.
Včasih vase se zazrem, če svet me ne premami.
Vem, da zmorem, vem, da smem.
In je mir in je mir,
mir, ki v glavi zazveni.
Včasih vrnem se nazaj, kjer sem nekoč začela.
Tam ostal bo moj značaj, tam si bom verjela.
In je mir in je mir,
mir, ki v glavi zazveni.
In je mir, in je mir,
ki te spomni, kakšen si.
Včasih bi postal lahko več kot le včasih,
če bi vedela, kako.
|
||||
7. |
Dež
03:39
|
|
||
|
Vsako leto znova tisti prvi dež jeseni
spere vroči prah poletja in pusti začetek meni.
Kakor da sem nova, da se nič mi ni zgodilo,
kar bom danes naredila, me bo prvič prebudilo.
Veter vame pihal bo z zahoda,
S sabo nosil me bo na vzhod.
Kot da vse je slika, jaz pa zlezem iz okvirja
in od daleč gledam veje, ki nov veter jih vznemirja.
Listje je preproga, v barve ognja tla pokriva,
zdaj spustim, kar me obdaja,
vsaka misel je minljiva.
Veter vame pihal bo z zahoda,
S sabo nosil me bo na vzhod.
Vsako leto znova tisti prvi dež jeseni
spere vroči prah poletja, zame pa se pač ne zmeni.
|
||||
8. |
Igra
03:35
|
|
||
|
Rahla megla se rojeva,
hlad se širi pod beton.
Med lupinami večera
sprejmem vnovični zaton.
Tisočkrat sem si dovolila
tja predaleč, čez rob želja.
Kot da ne bi izgubila
vsakič znova upanja.
Dolga noč, prepozne sanje.
Dolga noč in kratek stik.
Koliko sem že pustila
hladnih trupel za seboj!
Moja igra je nevarna.
Moja igra – moj obstoj.
Pod kolesjem tihih dnevov
spet utripam bolj naglas.
Moji dihi zdaj so bolj globoki,
čutim več in dam si čas.
Koliko sem že pustila
hladnih trupel za seboj!
Moja igra je nevarna.
Moja igra – moj obstoj.
Koliko sem že pustila
hladnih trupel za seboj!
Moja igra je nevarna.
Moja igra – moj obstoj.
|
||||
9. |
Fazni prehodi
06:10
|
|
||
|
Naj pot med tujimi mesti
preobrazi mi slike,
zlomi, kar je bilo.
Zakaj sem požirala krike
in gladila zamike,
zadušila svoj glas?
Ne zalivam več plevela, kot da kaj vzcvetelo bi lahko,
Kar sejala sem, bom žela, nov bom vrt pokrila s to prstjo.
S časom sem se naučila biti sama, ko beži mi svet,
vse, kar sem, bom porabila za ljudi, ki hočem jih objet
Le kdo ujame lahko
ritem moje zavesti,
vse, kar pride, bo šlo.
Nič več me ne morete zmesti,
resoniral bo čas
in ostala bom jaz.
|
||||
10. |
Na površje
04:06
|
|
||
|
Kakor da v kosti zareže, mimo vsega, kar boli,
mi korak prelomi preden um zave se, da si ti.
Sploh ne vem, če res si hotel, da brez tebe grem naprej.
Kaj si mislil, kaj povedal, je vseeno spet, odslej.
Vidim v meni je ostalo malo več kakor se zdi,
Stare sanje pod gladino skrivajo preteklosti.
Znova mi v kosti zareže, spomnim se a ne boli,
Padem vznak, počakam, da me končno čas spet dohiti.
|
||||
Blu.Sine Slovenia
Blu.Sine is a trip-hop / alternative outfit from Ljubljana, Slovenia
If you like Blu.Sine, you may also like:
featured on Bandcamp Radio May 9, 2017
go to album
There’s a mighty cinematic sweep in the songs on the latest from Badlands, the big and imposing orchestration with dreamlike vocals.
go to album
featured on Bandcamp Radio Aug 17, 2021
go to album
Music For Mass Transit
by Youth Team
Minimalist electronica is just experimental enough. Wear headphones.
go to album
The Milan duo of Alexandros and Jennifer—aka TECHNOIR—deliver an EP of bewitching R&B songs heavy on texture and shade.
go to album
Harsh noise and shoegaze meet for an industrial sound that has more than a whiff of My Bloody Valentine.
go to album
featured on Bandcamp Radio May 23, 2023
go to album
